»Ukvarjal sem se predvsem z iskanjem lepote v žalosti, v naključnem srečanju, v medgeneracijskem dialogu, ki je včasih neprijeten, včasih lep. Tu se ta dva lika pokažeta kot zelo odprta, svobodna, ker sta oba pripravljena poslušati in se učiti drug od drugega; in tako se ta žalost spremeni v neko grenko srečo, ampak še vedno srečo – in v tem je lepota.«
»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«
»V Sloveniji imamo to srečo, da imamo uradno 71 avtohtonih drevesnih vrst, kar pomeni, da je izbira lesa 'izredna'.«
»V življenju je treba delati, biti radoveden, pogumen, včasih tudi predrzen, a brez sreče je včasih vse zaman.«
»V njej bodo našli človečnost, lepoto in ljubezen, pa tudi tragiko in žalost, sebe in drugega«
»Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti!«
»Zavrženi mobilni telefoni včasih zadrgetajo / v nenadnih modrikastih pomežikih in / prenašajo rekviem v omrežje.«
»V središču je homoerotična ljubezen, včasih nazorno poltena, spet drugič skrivnostna in hrepenenjska.«
»Ljubezen prestane prvo noč, / se razlije v leta, teče mirno, / skoraj obstane, ko se kopljeva v sreči.«
»V Času za veselje pa žanrsko izrazito izmuzljivi dialogi neprestano preizprašujejo tudi to enačbo, saj so lahko prav ti odnosi sočasno tudi izvori teh istih stisk, ki jim skušamo ubežati.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju